1Jan

Chertezh Korpusa Dlya Sabvufera 10dyujmov

1 Jan 2000admin

BONSAJI, MUČENJE, MILJSKO JEZERO – 27.6.2012 – Zjutraj smo pomahali babici in Gaji, ki je tokrat ostala doma, nato pa odpeljali čez karavanški tunel v Avstrijo. Mimo Beljaka smo hiteli proti severu.

BONSAJI, MUČENJE, MILJSKO JEZERO – 27.6.2012 – Zjutraj smo pomahali babici in Gaji, ki je tokrat ostala doma, nato pa odpeljali čez karavanški tunel v Avstrijo. Mimo Beljaka smo hiteli proti severu. Vrt bonsajev Sprva smo sicer mislili kar takoj proti Obervellachu.

Vendar smo se zaradi poznega odhoda od doma premislili in pri Špitalu (Spittal) zavili do Miljskega jezera (Milstatter see). Nad jezerom smo uspešno našli muzej bonsajev. Sprehodili smo se med številnimi umetninami.

Če seveda posiljevanje drevesc in njihovo zvijanje v čudne oblike, lahko tako imenujemo. Miniature Vse je bilo urejeno v pravem japonskem stilu, tudi mostički, veliki kamni, ribniki s koi krapi. Čeprav ni bilo nikjer napisano, je bil verjetno park povsem v skladu s pravili feng šuia.

Morebiti bi morali tu iskati kakšen notranji mir, srečo, zadovoljstvo in ne vem kaj še. Nam to ni pomenilo veliko. Cvetoči malček Pogledali smo si drevesca, nekatera še vedno povita z žico, cele gozdičke, se sprehodili po parku.

Povohali smo cvetove, nato pa odšli še v rastlinjak, kjer male bonsajčke prodajajo. Nič nismo kupili, čeprav je bila Živa seveda znova prepričana, da je našla svoj novi hobi. Harmonija Že smo odpeljali proti gradu Sommeregg v bližini. Parkirali smo pod njim in odšli do menda največjega evropskega muzeja mučenja. Smo videli že bistveno večje.

Presneto, saj je bila tu trgovina s spominki na vhodu skoraj večja od razstavnega prostora. Toda reklama je verjetno učinkovita. Krvavo puljenje jezika Sprehodili smo se mimo pripomočkov inkvizicije, grmade, kolesa za štiri sotrpine, natezalnice, pripomočkov za puljenje jezika, železne device, domišljija, kako sočloveku povzročiti bolečino, trpljenje in hudo, je seveda brez meja.

Še bodeči stol, špičasto sedalo, pripomočki za lomljenje raznih okončin, grozno. Nesrečniki Vse prikazano zelo realistično, z lutkami in ob igri svetlobe in senc. Pobegnili smo nazaj na svetlobo in se raje vzpeli do razgledišča na vrhu gradu. Toda tudi tam, ob pogledu na Miljsko jezero, nismo mogli brez groze. Giljotina je samo čakala, da nekdo vtakne noter glavo. Kdo bo poskusni zajček?

Med tem, ko je Maja naredila kosilo, sva z Živo mimo prizorišča srednjeveškega dogajanja odšla poiskat škatlico, nato pa smo se spustili nazaj do Seebodna in parkirali na že znanem parkirišču nad jezerom. Poiskali smo pot do pristanišča in kmalu v daljavi ugledali ladjico, ki se je približevala. Pogled z gradu na Miljsko jezero Popeljala nas je po jezeru, križarili smo od kraja do kraja, opazovali obalo, nenavadne hiške in se čudili povsem razprodanemu dostopu do vode. Vse pozidano, razparcelirano, privat. Ajda je brala, Živa je malo gledala naokoli, seveda tudi midva z Majo.

Griči nad jezerom so bili zanimivi, beli oblaki na modrem nebu so predstavljali pravi kontrast. Ladjica Celo labode smo videli. Na drugem koncu jezera smo obrnili in se vračali proti izhodišču.

Vendar nismo izstopili v Seebodnu, temveč smo se odpeljali še eno postajo dlje. S tem smo si prihranili hojo do muzeja ribištva. Download inazuma eleven go strikers 2013 iso. Odprla nam ga je mladenka iz sosednjega turističnega centra. Muzej je postavljen v starejši hiši in je dejansko precej v skladu s samo hišo. ŽIVALSKI VRT FELD AM SEE, VOŽNJA PO DRAVI, OLDTIMERJI, SOTESKA ČEPA – 1.7.2012 - Zjutraj sem odpeljal v smer Beljaka, na prvem izvozu pa sledil navigaciji po lokalnih cestah in skozi vasi, sprva po ravnem, nato pa sumljivo navzgor. Presneto strmo, cesta pa kar ozka.

Kakšne rovte! Jutranji slap Končno sem se začel spuščati proti Miljskemu jezeru, vmes seveda naletel na odsek ceste v gradnji, nato pa sledil smeri proti kraju Feld am See. Lokalnega živalskega vrta ni bilo težko najti, parkirišč je bilo zadosti.

Do odprtja je bilo še nekaj časa, zato sem jo z mojim škripajočim kolesom mahnil še do slapu na drugi strani doline. Muzej ribištva Upal sem, da jih ob škripanju nazaj grede na nedeljsko jutro nisem preveč zbudil. Pa tudi če, saj je že skrajni čas za vstajanje. V živalskem vrtu so nas pozdravili poniji in pred vhodom pavi. Najprej smo si šli pogledat zbirko nagačenih živali iz vseh koncev sveta.